Smo na dopustu. Včerajšnje spoznanje si zasluži zapis na blogu, saj sem uvidela, kako prijetno je lahko druženje s svojimi otroki, ko znaš pogledati iz njihove perspektive, ko si dovoliš, da jih vidiš in slišiš prav takšne kot so in

Če pomislim nase pred kakšnim letom, dvema ali tremi, vedno najprej pomislim na to, kako neizmerno hvaležna sem, da sem se podala na pot raziskovanja in učenja o sebi, vzgoji, otrocih,

Začrtala sem si novo življenjsko pot. Sledim srcu in svoji viziji ter ob tem čutim neverjetno podporo…podporo s strani ljudi in vesolja. Če bi mi nekdo pred petimi leti rekel, da bom javno pisala o sebi, svoji družini, svojih čustvih… hmm…

Nikoli ne smemo pozabiti: OTROCI SE UČIJO Z ZGLEDOM. Torej naše besede niso toliko pomembne, kolikor so pomembna naša dejanja.