
Otroci se učijo z zgledom
Pred pričetkom branja, vas vabim k ogledu tega videa: https://www.youtube.com/watch?v=5JrtpCM4yMM&ab_channel=LivingTheDreamAUStoUSA
Dojela sem ga v tolikšni meri, da sem zmeraj razumela, da moram jaz delovati dobro in pozitivno, če to želim videti pri svojih otrocih.
Sicer že kar nekaj let nazaj, je do mene prišel ta video. Takrat še nisem imela svojih otrok, ampak sporočilo sem dojela.
Priznam, da mi, tudi po nekaj letih aktivnega dela, še vedno občasno spodrsne. Ampak vem, kaj je tisto, kar želim naučiti svoja otroka. In zato tudi delujem tako, da se sama učim. Sama se razvijam in krepim svoje pozitivne vzorce.
Nikoli ne smemo pozabiti: OTROCI SE UČIJO Z ZGLEDOM. Torej naše besede niso toliko pomembne, kolikor so pomembna naša dejanja.
Zato nas danes želim spomniti na to, kako pomembno je, da razmislimo, kaj je tisto, kar želimo predati svojim otrokom. In, ko bomo o tem razmislili, začnimo pri sebi opažati naša ravnanja. Začnimo se ozirati vase in videli bomo, kolikokrat, popolnoma nezavedno storimo nekaj, česar pri otroku ne odobravamo.
Tukaj pa nastopi trenutek učenja. Takoj, ko ozavestimo neko delovanje in je z nami otrok, se lahko z njim o tem pogovorimo. Razložimo mu lahko, da smo to naredili/rekli v trenutku, brez razmišljanja in mu povemo, da ni bilo prav. Spodbudimo ga lahko, da nam pove, kako se je počutil. Skupaj najdemo rešitev, kaj bi lahko naredili drugače.
Dovolite svojemu otroku, da vas doživi točno takšno/ega kot ste. Nihče ni popoln. Vsi delamo ‘napake’. Razlika med nami je le v tem, da jih eni priznamo, se zanje opravičimo in se iz njih nekaj naučimo, drugi pa imajo pri tem večje izzive.
S tem, ko bomo sami priznali napake in bomo svojemu otroku pokazali, da tudi mi delamo napake, bomo otroku predali informacijo, da se je motiti človeško. Da je to popolnoma naravno. In da vedno lahko svojo napako tudi popravimo. Takrat mu bomo dali dovoljenje, da preizkuša nove stvari, da se uči na svoj način, saj ne bo ‘v strahu’, da bo spet kaj naredil narobe.
Na kaj, po mojem mnenju, ne bi smeli nikoli pozabiti?
Zgled 1: Pozdravljanje, zahvaljevanje, uporaba besed prosim in oprosti.
V začetku svoje materinske poti sem se odločila, da od svojih otrok ne bom zahtevala, da pozdravljajo, da rečejo prosim in hvala ter podobne stvari.
Priznam, včasih sem zaradi nekih čudnih pričakovanj popustila, a nikoli nisem s tem dosegla prav nič. K sreči pa lahko rečem, da sem se veliko časa temu uspešno izogibala. Kako je to izgledalo?
Ko smo nekam prišli, sem pozdravljala jaz. Ko je otroku nekdo nekaj dal, sem se jaz zahvalila. Ko se je zgodila kakšna stvar in je bilo potrebno opravičilo, sem se ravno tako jaz opravičila. Ko sem od otroka nekaj želela, sem rekla prosim. In ko je naredil, sem rekla hvala.
In kakšen je bil rezultat? Neverjeten! Te besede, lahko rečem, da se pri nas uporabljajo vsakodnevno. V interakciji z drugimi ljudmi se sicer še dogaja, da besed otroka ne izustita zmeraj, ampak to je popolnoma normalno (stara sta šele 2,5 in manj kot 5 let). Vsi otroci pač ne vstopajo v komunikacijo z odraslimi tako sproščeno in zato je prav, da jim damo prostor in čas.
Zgled 2: Objemanje, poljubljanje, crkljanje…
Seveda je to nekaj, na kar nikakor ne smemo pozabiti. To delajmo s partnerjem, z otroki večkrat dnevno. Ne pozabimo na izražanje ljubezni (besedno in nebesedno). Zakaj? Ker s takšnimi dejanji sproščamo hormone sreče in to so občutki, ki v nas vzbujajo občutke varnosti in pripadnosti ter nam omogočajo, da se počutimo sprejeti. Ko se počutimo sprejeti, pa verjamemo, da zmoremo vse in to nas izpopolnjuje. A ni ravno to nekaj, kar bi želeli, da vaš otrok občuti in čuti?
Sami razmislite in se odločite, kaj bi želeli predati svojim otrokom. Premislite, kaj takšnega počnete, ki morda ni ravno najboljši zgled za vašega otroka in si zanj želite, da tega ne počne.
Začnite tukaj in začnite zavestno omejevati svoja vedenja, za katera ne želite, da bi jih otroci posnemali. In zavestno se lahko tudi odločite, da počnete nekaj, kar želite, da bi počel tudi vaš otrok.
Kdaj začeti? DANES!
Želim vam veliko čudovitih trenutkov.